Za srečanje pred odločanjem o uveljavitvi varnostnega pridržka

0

: 20. april 2008 ob 11:01

Anton, genetski inžiniring je otrok hladne vojne. Res smo hladni vojni lahko hvaležni za teflon (produkt osvajanja vesolja), a vseeno boš takoj opazil, da so jo v hladni vojni najbolje odnesli ne tisti, ki so bili za ZDA in Sovjetska zveza, ne tisti, ki so bili proti (neuvrščeni), pač pa tisti, ki so se držali postrani – nevtralni: tako Švica in Švedska, kot neprostovoljno nevtralni Avstrija in Japonska.

Tudi sedaj ideološko z genetskim inžiniringom ni nič bolje. Ameriški strategi verjamejo v spopad civilizacij. In v tem spopadu ZDA nameravajo zmagati. Zato je z njihovega zornega kota nujno obdržati primat v vseh strateških znanostih. Zato je njihova zakonodaja zelo božajoča do multinacionalk a la Monsanto. Če genetsko spremenjeno seme veter odnese na drugo polje, ga ameriška zakonodaja še vedno šteje kot intelektualno lastnino Monsanta in ne kot ekološko onesnaževanje. To svojo agresivno zakonodajo so ZDA uspele vsiliti preko pravnikov v Svetovni trgovinski organizaciji tudi veliko tretjim državam. Doma pa na veliko pridelujejo genetsko spremenjene poljščine, da z njimi pokrijejo stroške raziskav. S takšno blesavo zakonodajo in z agresivnim marketingom jim je uspelo doseči, da npr. se MON 810 goji na trikrat večjih površinah, kot je to ekonomsko smiselno. Zaslepljeni z reklamo ali prestrašeni, da bi jih sosedje prijavili zaradi kraje semena in navdušeni nad novo modo, sadijo GSR rastline kot zmešani.

Moje mnenje glede vojne civilizacij je, da smo to otroško bolezen kolonializma v Evropi že preboleli. Čaka nas sodelovanje civilizacij in ne vojna. Zato se tudi v tej novi vojni kaže držati po strani. Ne aktivno biti proti (kot neuvrščeni, ki so v največji meri nadrljali), pač pa se držati nazaj kot Avstrijci npr. Povejmo enkrat, dvakrat in še enkrat, da v Sloveniji ni področij, kjer bi sajenje MON 810 bilo ekonomsko smiselno. Oziroma sta dve dolinici, ker bi to bilo ekonomsko smiselno s stališča zatiranja koruzne vešče, če ne bi zaradi teh tisoč hektarjev morali menjati način nadzora, usposabljati nove kontrolorje in pravnike, ki bi preverjali pritožbe eko-sosedov zaradi genskega onesnaževanja ipd. Veš, MON 810 ima v povprečju manjši pridelek od konvencionalnih sort in se zato to drago seme splača kupiti edino, če pričakuješ resen napad koruzne vešče, ki pa v večjem delu Slovenije ni toliko napadalna, da bi ekonomsko kmetu upravičila nabavo semena. Tu govorim o kmetu – torej lokalno. Globalno se pa to še manj splača, saj so GSO-ji nov udarec za ekosistem, ki ga je potem treba na novo uravnotiežiti ali pa sanirati. Pobijanje enih organizmov povzroči po celi prehrambeni verigi spremembe tja do sov in orlov navzgor in po horizontali do ostalih živali, ki jim konkurirajo za hrano, da ne govorim o ostalih živalih, ki so tudi občutljive na Roundup ali pa na toksine, ki rastejo v MON 810 v veliko večjih količinah, kot jih sicer najdemo v naravi, in zato pobijajo metulje, ki ne oprašujejo cvetja, ki

Skratka to niso reči, kjer se želiš ven metati. Tu hočeš dobiti le teflon. Naj se ven mečejo drugi, če že hočejo. Mi pa imamo dovolj časa, da preskočimo negativne učinke in GSO-je sprejmemo šele, ko bodo dovolj testirani (ja, drugje po svetu, kjer nimajo potrpljenja, da bi čakali na laboratorijske rezultate).

Komentarji

LEAVE A REPLY